Otroci glasbo začutijo, še preden jo razumejo: pozibavajo se ob pesmi, tolčejo z žlico po mizi in ploskajo, ko je kaj veselo. Za domači orkester ne potrebujete dragih instrumentov. Večino glasbil najdete v kuhinjskem predalu, nekaj pa jih z otrokom izdelate v desetih minutah. Spodaj so preproste ideje in razlaga, zakaj se igra z ritmom pozneje pozna tudi pri branju.
Zakaj ritem pomaga pri branju
Ko otrok bere, mora besedo razstaviti na manjše dele – na zloge in glasove – in jih nato spet sestaviti. Ta spretnost se imenuje fonološko zavedanje in je eden najboljših napovednikov uspešnega branja. Ritem jo vadi neposredno: ko otrok ploska po zlogih (»ba-na-na« – tri ploski), sliši, da je beseda sestavljena iz delov. Raziskave kažejo, da otroci, ki znajo enakomerno ponoviti preprost ritem, praviloma lažje ločijo glasove v besedah.
Ritem vadi tudi pozornost in delovni spomin. Ko otrok posluša vzorec »tok-tok-tiiik« in ga ponovi, si mora zapomniti zaporedje – enako kot pri črkah v besedi. Poleg tega je skupno igranje odlična vaja čakanja na vrsto, poslušanja in sodelovanja.
Glasbila iz kuhinje, ki jih imate že doma
- Bobni: lonci, kozice in plastične posode, obrnjene na glavo. Vsaka zveni drugače – kovinska zvoni, plastična je tiha in topla.
- Paličice: lesene kuhalnice, žlice ali dve leseni paličici za jedi.
- Činele: dve pokrovki loncev (za pogumne starše in kratek čas).
- Strgalo: ribežen ali rebrasta steklenica, po kateri podrsamo z žlico.
- Kozarci z vodo: v nekaj kozarcev nalijte različno količino vode in nanje nežno potrkajte z žličko. Več vode pomeni nižji ton – majhen poskus iz fizike.
Tri glasbila, ki jih izdelate v desetih minutah
Ropotuljica: v prazen kozarec z navojem, plastenko ali škatlico od čaja nasujte malo riža, fižola, testenin ali kamenčkov. Naredite več ropotuljic z različnimi polnili in naj otrok z zaprtimi očmi ugiba, kaj je v kateri. Pri majhnih otrocih pokrovček dobro zalepite z lepilnim trakom.
Gumijasta kitara: čez odprto škatlo od robčkov ali čevljev napnite nekaj elastik različnih debelin. Debelejša elastika zveni nižje, tanjša višje. Otrok lahko »igra« s prsti ali s plastično žlico.
Dežna palica: v tulec od papirnatih brisač zapičite nekaj zobotrebcev, en konec zaprite s papirjem, nasujte riž in zaprite še drugi konec. Ko tulec počasi obračate, zveni kot dež. Okrasite ga z barvicami ali flomastri.
Igre z ritmom za vsak dan
- Ploskanje imen: ploskajte imena družinskih članov po zlogih: »Ma-ša« (2), »Lu-ka« (2), »A-na-ma-ri-ja« (5). Kdo ima najdaljše ime?
- Odmev: vi zaigrate kratek vzorec na lonec, otrok ga ponovi. Začnite s tremi udarci, nato vzorec podaljšujte. Zamenjajte vlogi.
- Hitro – počasi, glasno – tiho: igrajte ob pesmi in na vaš znak spremenite hitrost ali glasnost. Odlično za samoobvladovanje.
- Ritem v besedah: izberite predmete v kuhinji in jih »zaigrajte«: »žli-ca« dva udarca, »po-ma-ran-ča« štirje. Nato obrnite igro: vi zaigrate tri udarce, otrok poišče predmet s tremi zlogi.
- Glasbeni stoli z lonci: ko glasba utihne, mora vsak hitro najti svoj »boben«.
Koliko je dovolj in kdaj začeti
Začnete lahko že z enoletnikom – ropotuljica in lonec s kuhalnico sta prva igrača, ki jo otrok razume sam. Pri dveh do treh letih dodajte ploskanje in odmev, pri štirih do šestih letih pa igre z zlogi, ki neposredno pripravljajo na branje. Deset minut na dan je povsem dovolj; bolj kot dolžina šteje, da je igra vesela in redna. Če hrup ni dobrodošel, izberite tihe različice: ploskanje po kolenih, tolčenje s prsti po mizi ali ropotuljico iz plastenke z rižem.
Glasba tudi na papirju
Ko se orkester utrudi, nadaljujte za mizo. Pobarvanka z glasbili ima 12 instrumentov, od kitare do ksilofona – ob barvanju se pogovorite, kako zveni posamezno glasbilo, in ga poskusite »zaigrati« z glasom. Za vadbo zlogov in prvih besed so primerni tudi drugi delovni listi in pobarvanke iz zbirke Za tiskanje doma, ki jih natisnete kolikokrat želite.
Če pa otrok poleg loncev želi še pravo igračo, poglejte med rabljenimi igračami – ksilofon, boben ali igrača s tipkami pogosto najdejo nov dom za delček cene novih.