Starši pogosto iščemo tisto eno knjigo, ki bo otroka »zagrabila«. A raziskave in izkušnje učiteljev kažejo drugače: bralci ne nastanejo zaradi ene knjige, ampak zaradi okolja, v katerem je branje nekaj vsakdanjega, prijetnega in samoumevnega. Dobra novica je, da za to ne potrebujete veliko denarja ne časa – le nekaj navad, ki jih ponavljate dan za dnem. Tukaj je sedem takih, ki delujejo od malčka do drugega razreda in naprej.
1. Vsak večer branje na glas – tudi ko otrok že bere sam
Večerno branje je najmočnejša navada od vseh. Deset do petnajst minut pred spanjem zadošča. Otrok ob tem sliši bogat jezik, nove besede in ritem povedi, ki ga v vsakdanjem pogovoru ne sliši. Mnogi starši nehajo brati na glas, ko otrok osvoji črke – a ravno takrat je to najbolj dragoceno. Otrok, ki sam z muko prebere stavek, lahko posluša zgodbe, ki so precej zahtevnejše od tistih, ki jih zmore prebrati. Tako ostaja motiviran, saj ve, da se ga splača naučiti brati, ker so zgodbe zanimive.
2. Knjige na dosegu roke, ne na najvišji polici
Otrok bere tisto, kar vidi. Postavite nizko polico ali košaro s knjigami v dnevno sobo, otroško sobo in celo ob WC školjko. Knjige obračajte s platnicami naprej, kot v knjigarni – naslovnica privabi bolj kot hrbet. Vsakih nekaj tednov knjige zamenjajte: nekaj pospravite, nekaj prinesite iz knjižnice ali kupite rabljenih. Rabljene slikanice in otroške knjige so odličen način, da imate doma pester izbor za malo denarja – nekaj jih najdete tudi v naši kategoriji Otroške knjige.
3. Otrok izbira sam
Odrasli radi izbiramo »koristne« knjige. Otrok pa bo raje bral o tovornjakih, dinozavrih, nogometu ali princesah – in to je povsem v redu. Strip, enciklopedija o živalih ali knjiga s šalami je enako dobro branje kot klasična pravljica. Pomembno je, da otrok doživi branje kot nekaj svojega. V knjižnici mu pustite, da sam izbere vsaj polovico knjig, tudi če se vam zdijo izbire čudne ali prelahke.
4. Pogovor namesto spraševanja
Po prebrani zgodbi se izognite izpraševanju v slogu šole (»Kako se je imenoval glavni junak?«). Raje se pogovarjajte: »Kaj bi ti naredil na njegovem mestu?«, »Kaj misliš, da se bo zgodilo jutri?«, »Kateri del ti je bil najbolj smešen?« Takšna vprašanja razvijajo razumevanje prebranega, domišljijo in besedišče, otrok pa ne čuti, da ga preverjate. Ob slikanicah lahko otrok tudi sam »bere« zgodbo po slikah – to je pomemben korak pred pravim branjem.
5. Kratke, vsakodnevne vaje namesto dolgih
Ko otrok spoznava črke, je pet minut na dan vredno več kot ena ura ob koncu tedna. Kratka vaja – nekaj besed, kratka poved, igra iskanja črk – ne utrudi in ne odvrne. Pri tem pomagajo delovni listi, ki so narejeni po korakih, od posameznih zlogov do kratkih povedi. Takšne lahko natisnete doma, na primer Berem in pišem za 1. in 2. razred, ali za malo starejše iskanje besed, kjer otrok skozi igro bere in pazi na pravopis. Več listov za tiskanje najdete v kategoriji Za tiskanje doma.
6. Branje povsod, ne le v knjigah
Branje ni samo knjiga. Prosite otroka, naj vam v trgovini prebere napis na izdelku, ob cesti tablo s krajem ali doma recept za palačinke. Napišite mu kratko sporočilce in ga skrijte pod blazino ali v torbo. Skupaj napišite nakupovalni seznam. Otrok tako vidi, da branje v resničnem življenju nekaj pomeni – pove, kje smo, kaj kupimo ali kaj nam je mama sporočila.
7. Otrok mora videti, da berete tudi vi
Otroci posnemajo, kar vidijo, ne tega, kar slišijo. Če vas vidi z mobilnim telefonom v roki, bo hotel telefon; če vas vidi s knjigo ali časopisom, bo branje dojel kot nekaj, kar počnejo odrasli. Določite si družinski čas branja, na primer dvajset minut v nedeljo popoldne, ko vsak bere svoje – starši svojo knjigo, otrok svojo slikanico. Brez zaslonov in brez pritiska.
Kaj pa, če otrok noče brati?
Ne silite in ne kaznujte z branjem. Branje kot kazen (»Za kazen boš bral pol ure«) naredi več škode kot koristi. Raje se vrnite k branju na glas, poiščite temo, ki otroka resnično zanima, in skrajšajte vaje. Če ima otrok pri branju večje težave, se posvetujte z učiteljico – zgodnja pomoč je najbolj učinkovita.
Bralec torej ne zraste iz ene knjige, temveč iz tisočih drobnih trenutkov: večerne zgodbe, napisa na škatli kosmičev, smeha ob stripu in pogleda na starša, ki tudi sam bere. Začnite danes z eno navado in jo čez teden dni dopolnite z naslednjo.